SI
03 896 17 15 03 896 17 15
Toggle menu
Toggle search

Naravna dediščina

Šaleška jezera

Zaradi premogovništva so danes na ugrezninskem področju tri jezera. Za to področje je značilna pestrost življenjskih prostorov, tako vodnih kot kopenskih, ki nudijo odlične pogoje za naselitev številnih živalskih in rastlinskih vrst. Na tem območju so zasledili kar okoli 120 vrst ptic, med katerimi je 29 vrst ogroženih. Prvenstvena vloga območja je v naravovarstveni vzgoji in izobraževanju, hkrati pa nudi številne dobre in zanimive rekreacijske možnosti.
Preberite več o Šaleških jezerih  

Velenjsko jezero

Velenjsko jezero je s površino blizu 1,4 km2 in s prostornino 30,5 milijonov m3 največje v dolini in med večjimi v Sloveniji. Njegovo pojezerje obsega več kot 20 km2, na njem pa živi približno 1500 prebivalcev. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km. Z globino 64 m je globlje od Blejskega (31 m) in Bohinjskega jezera (45 m), po površini je praktično enako kot Blejsko jezero, vsebuje pa dobra dva milijona kubičnih metrov več vode. Na jezeru se nahaja Velenjska plaža, ki je vedno bolj obiskana, tako iz strani domačinov, kot tudi turistov. 
Preberite več o Velenjski plaži na Velenjskem jezeru  

Škalsko jezero

Prvo je med Šaleškimi jezeri nastalo Škalsko jezero, ki se je začelo oblikovati že pred drugo svetovno vojno, a je bilo še takoj po njej približno polovico manjše kot danes. Njegova oblika je dokončna, saj je izkopavanje lignita v tem predelu doline že zaključeno. Ker je posledica začetnega, manj intenzivnega obdobja premogovništva v Šaleški dolini, je najmanjše med tremi jezeri (meri 16 hektarov, vsebuje pa manj kot milijon kubičnih metrov vode). Okoli jezera so urejene peš poti, ki jih domačini radi uporabijo za večerni sprehod ali tek.

Družmirsko jezero

Družmirsko jezero se je sredi istoimenskega polja pojavilo najkasneje. Nastajati je pričelo leta 1975, leta 2005 pa je obsegalo več kot 63 ha in vsebovalo skoraj 15,3 milijonov m3 vode (15). Ima največje pojezerje (čez 30 km2).Po načrtih Premogovnika Velenje naj bi leta 2020 obsegalo blizu 170 hektarov in tako postalo po površini in količini vode največje jezero v Šaleški dolini.

Velunja peč (Vilinja peč)

Ob magistralni cesti Velenje-Slovenj Gradec se desno nad Vegradovim kamnolomom skriva v gozdu izredno lep naravni most, visok okoli 10 m. V njegovih stenah je voda izoblikovala 4 kraške jame, globoke od 11 do 30 m. Potok je pod mostom ustvaril 5- in 7-metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen, v njem pa se kopajo vile.

Karta lokacije

Soteska Huda Luknja

Na severozahodnem robu Šaleške doline, kjer reka Paka med strmimi bregovi Tisnika in Pečovnika prebije apnenčasto gmoto, se v najožjem delu soteske skriva Huda luknja. Tisnik prepreda okoli 1,6 km odkritih rovov in podzemnih jam z bogatim podzemnim svetom. Je pravi podzemni biser osamelega krasa. 

Mornova Zijalka

Na levem bregu Hudega potoka v bližini Belih vod se odpira naravna jama Mornova zijalka. Ima velik vhod,več kot 40 metrov dolg rov ter dodatni stranski rov,ki meri 15 metrov. V jami so si našli bivališče prazgodovinski lovci, ki so že takrat uporabljali kamnito orodje. Poleg tega so v jami našli tudi kovinske predmete, antične novce in leseno bivališče.

Smrekovec

Ta ugasli ognjenik je največje sklenjeno območje divjega petelina, zavarovane živalske vrste, v južni Evropi. Tu najdemo tudi celo vrsto redkih rastlin in živali. Področje Smrekovca je tudi del omrežja Natura 2000.

Jama Pilanca - 100 m nad Hudo luknjo

Približno sto metrov nad Hudo luknjo leži jama Pilanca, ki ima najlepši vhod izmed vseh jam na Tisniku. Velja za delno raziskano, vendar arheološko najbolj zanimivo jamo. Krasijo jo lepi kapniki. Ob vhodu so med drugo svetovno vojno izkopali črepinje prostoročno izdelane keramike, kosti jamskega medveda in rimsko fibulo iz 2. stoletja.

Gonžarjeva peč

Pečino, ki je ime dobila po bližnji Gonžarjevi domačiji, gradi enoličen krušljiv svetlo siv triasni dolomit. Zaradi izjemnih dimenzij in oblike ima Gonžarjeva peč status geomorfološke naravne vrednote. Stena služi kot prvi učni poligon Planinske zveze Slovenije - smer Ferrata. Tukaj planinci in alpinisti preizkušajo svoje sposobnosti in pridobivajo znanje za varno hojo in plezanje v visokogorju.

Vranja peč

Odkrijemo jo v Ložnici pri Šentilju, v bližini kmetije Vranjek. V apnenčastem hrbtu je voda izoblikovala več kraških objektov, med katerimi je najbolj zanimiva jama v obliki črke S in dolžini ok. 60 m. Nad vhodom v jamo je zanimiv, okoli 14 m visok skalni mož.