Že več kot 700 let se pod vznožjem Velenjskega gradu stiska današnje Staro Velenje oziroma nekdanji trg Velenje, ki je skupaj z gradom nastal sredi 13. stoletja. Trški ambient od druge polovice 19. stoletja omejuje Vila Bianca, ena najlepših stavb v trgu. Predmestna vila, grajena v duhu starih fevdalnih dvorcev, je mešanica neorenesanse in neogotike. Poleg vile Herberstein in graščine Gorica je ena izmed treh historičnih palač v Velenju. Vila Bianca je dobila ime po grofici Bianci Adamovich, ki je živela v 19. stoletju.
Več o zgodovini Vile Biance lahko izveste s klikom na spodnji gumb, ali pa obiščete TIC Velenje, kjer je na voljo knjiga Špele in Roka Polesa: Vila Bianca - Zgodba o ponovnem rojstvu vile.
Prelomnice v zgodovini Vile Biance
Območje današnje Vile Biance je bilo del posesti Velenjskega gradu (velenjske gospoščine), ki je segala od Velenja proti Šaleku. Velenjski grad so ustanovili gospodje Kunšperški v 13. Stoletju, nato je bil v rokah gospodov Ptujskih, Liechensteinskih, Lichtenberških, Wagensberških, Heriča in od leta 1603 skoraj 200 let v lasti plemiške rodbine Sauer.
- 1784 – 1787 Prednica Vile Biance je vrisana na jožefinški vojaški zemljevid.
- 1792 Velenjski grad kupi Gabriel Pauer, po njegovi smrti (pred letom 1814) je v lasti vdove Theresie Pauer, rojene pl. Czernotzay.
- Ok. 1820 Velenjsko gospoščino prevzame sin Gabriel (Alojz) Pauer, poročen z Jožefo pl. Resingen.
- ok. 1825 Prednica današnje stavbe je vrisana v franciskejski kataster. Je zidana pomožna stava v sklopu Majerhofa – gospodarskih poslopij Velenjskega gradu. Okoli nje so pašniki.
- 1829 Velenjsko gospoščino kupi a sodni dražbi Eduard Trigler.
- 1851 Hubert Heinrich grof Harnoncour-Unverzagt kupi posestvo Velenjskega gradu, v sklopu katerega je tudi območje bodoče vile.
- Ok. 1855 Hubertov brat, Maximilian Victor grof Harnoncour-Unverzagt, staremu gospodarskemu objektu Velenjskega gradu prizida nov trakt in tako ustvari graščino, ki se imenuje Harnoncour, tudi grad (schloss) Spodnje ali novo Velenje ali Spodnji rad v trgu Velenje.
- 1858 Posestvo Velenjskega gradu, v sklopu katerega je ( po deželni deski ) tudi vila, kupi Karl (I.) pl. Adamovich de Csepin.
- 1867 Maximilian Victor grof Harncour umre, vila je v posesti njegove žene, grofice Aloysie, roj. Grofice Locatelli.
- 1869 Aloysia umre, v vili živi sin Felix. Vila ima hišno številko 32.
- 1874 Umre Karl (II.) pl. Adamovich de Csepin. Njegovo premoženje na Štajerskem (tudi nekdanjo gospoščino Velenje) podeduje žena Bianca pl. Adamovich, rojena Capello grofica Wickenburg.
- 1882 Felix grof Harnoncour preda vilo Adamovichem.
- 1883 Vila se imenuje Villa Adamowich.
- 1884 V vili živi družina Noe pl. Nordberg: Fani, tast Karl (II.), otroci, občasno Fanijin mož Karl (III.). Hči grete se rodi v vili leta 1884.
- 1885 V Villi umre Karl (II.) Noe pl. Nordberg, upokojeni načelnik dunajske policije.
- 1888 V vili živi Arthur August grof Mensdorff-Pouilly in se imenuje Vila grofa Mensdorfa.
- 1896 Bianca prenese lastništvo nekdanje gospoščine Velenje (z vilo vred) na sina Karla (II.) in njegovo ženo Giselo.
- 1899 V vili živi učiteljica na velenjski šoli Marie Schuller, poročena Spies, z Engelbertom Spiesom, oskrbnikom Velenjskega gradu. Hiši pravijo Spodnja grajšina.
- 1900 V vilo se z Velenjskega gradu preseli Bianca pl. Adamovich – preimenovanje v Vilo Bianca.
- 1902 Bianca pl. Adamovich se v vili poroči z Arthurjem Augustom grofom Mensdorff Pouillyjem.
- 1904 Umre Arthur Augist grof Mensdorff-Pouilly.
- 1912 Umre Bianca grofica Mensdorff-Pouilly.
- 1913 Ožje območje Vile Biance se zemljiškoknjižno loči od nekdanje gospoščine Velenje in je v lasti Biancine hčere Irme grofice Bissingen. Irma je vilo prevzela od brata Branka (Čeka), ki je nekaj časa stanoval v njej. Vilo predeluje dr. Lothar pl. Berks, poročen z Isabello, roj. pl. Adamovich, v vili občasno bivata z družino.
- 1918 Ledenico vile kupi velenjski hotelir Rak, vilo pa zakonca Ludwig in Bernardine, barona Haertdl z gradu Turn v Hrastovcu pri Velenju.
- 1919 Barona Haertdla v vili uredita enajst stanovanj.
- 1930 Vilo odkupi Državni zaklad Kraljevine Jugoslavije, dejansko Državni rudnik v Velenju. Naslov vile je Velenje 26.
- 1942 Med drugo svetovno vojno je vila v lasti družbe Energieversorgung Suedstiermark Aktiengesellschaft iz Maribora.
- 1946 Lastnica vile postane Federativna ljudska republika Jugoslavija.
- 1948 Stavba postane splošno ljudsko premoženje, upravni organ je Državno gospodarsko podjetje Rudnik lignita Velenje – Škale.
- 1979 Vila ima naslov Celjska cesta 81.
- 1983 Vila je z občinskim odlokom razglašena za kulturni spomenik.
- 1984 Stavba preide v uporabo občine Velenje. Ima naslov Stari trg 3.
- 2007 Lastnik stavbe je Janko Meh. Vilo odkupi Mestna občina Velenje in pridobi gradbeno dovoljenje ter evropska sredstva za obnovo.
- 2011 Prenovljena vila postane reprezentančni objekt Mestne občine Velenje.
|
Povzeto po knjigi Špele in Roka Polesa - Zgodba o ponovnem rojstvu vile.
Po načrtih velenjskega arhitekta Roka Polesa je Mestna Občina Velenje prenovila Vilo Bianco in realizirala naslednje cilje:
- ohranitev značaja nepremične kulturne dediščine,
- prispevek k realizaciji programa »Prenova in oživitev mestnega jedra« ter k realizaciji ciljev njegove izvedbe (povečanje atraktivnosti tega predela mesta),
- pridobitev 1.081 m2 novih površin, primernih za izvajanje javnih in poslovnih aktivnosti,
- povečanje atraktivnosti tega predela mesta,
- povečanje interesa ponudnikov različnih storitev za umestitev dejavnosti v mestu Velenje in še posebno v Starem Velenju oziroma v njegovi neposredni bližini,
- odpiranje novih delovnih mest,
- povečanje števila obiskovalcev in njihove potrošnje (izletniki, turisti, obiskovalci kulturnih in razvedrilnih prireditev in dogodkov: razstave, svečane seje, predstavitve, seminarji, konference, sprejemi, poroke).
|