Ideogram fotoaparata
Turistično-informacijski in promocijski center Velenje

Zanima me ...

za ...


Turizem VelenjeDOŽIVETJAKulturno-zgodovinske znamenitostiSpomeniki


Spomeniki

Središče mesta Velenja formalno zaznamuje Titov trg s pomembnimi arhitekturnimi objekti in javnim kiparstvom, ki se neformalno združujejo v močno kiparsko skupino.


Spomenik Maršala Tita, 1997, bron


Avtor: Antun Augustinčić (1900 - 1979)
Tito je upodobljen kot razmišljujoč strateg in revolucionar, ki med hojo z rokami, sklenjenimi na hrbtu, predse in razglablja. Oblečen je v vojaško uniformo in dolg preko ramen ogrnjen plašč, ki poudarja težo plastične gmote. Monumentalen kip Maršala Tita dominira nad celotnim kompleksom osrednjega mestnega trga.

Kip Maršala Tita (Josip Broz Tito, 1892 - 1980, predsednik nekdanje SFR Jugoslavije in predsednik KP Jugoslavije) je avtor naredil leta 1947 v naravni velikosti, ki je lociran v Titovem rojstnem kraju Kumrovec. Spomenik so odkrili 25. junija 1977 v čast 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije, 40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije in ob Maršalovi 85-letnici. Skupščina Občine Velenje je leta 1974 sklenila, da na Titovem trgu v Velenju postavijo spomenik maršalu Titu, lokacijo pa je izbral avtor, ki je leta 1977 obiskal Velenje.

 


Spomenik Rudar, 1948 - 1952, bron

Avtor: Alojzij Kogovšek (1909 - 1984)

Kogovškova upodobitev Rudarja pomeni eno izmed pomembnejših statuaričnih plastik že kmalu po osvoboditvi, saj gre za uspešno uresničenje kiparjevih prizadevanj za obvladovanje razgibane spomeniške figure. Telesni volumen je skoraj naravne velikosti. Razgibana figura Rudarja, ki odhaja na delo, je ustvarjena v tradiciji realističnega kiparstva in ikonografsko prilagojena zahtevam socialističnega realizma.

Kip Rudarja je prvi javni spomenik, ki so ga v povojnem obdobju postavili v Velenju. Kipar Kogovšek ga je zasnoval v dveh velikostih. Večji je bil postavljen v Ljubljani, manjši kip pa so leta 1953 postavili pred nekdanji Kino Svoboda v Velenju, leta 1967 pa so ga prenesli na današnjo lokacijo ob Ljudski univerzi v centru Velenja.


 


Spomenik Nestla Žganka


Pisalo se je leto 1909. V eni od vasi v spodnji Savinjski dolini se je rodil Nestl Žgank.

Kot direktor Premogovnika Velenja, predsednika skupščine občine Velenje in direktorja Zavoda za Urbanizem Velenje se je vseh nalog v življenju lotil odgovorno in zagnano. V delo je vedno vložil celega sebe. Kasneje se je zavedal, da je od sebe in od svojih sodelavcev, tudi od svojih bližnjih, včasih zahteval preveč, a je vedno hitro dodal: »Takšni so pač bili časi.«

Graditelju Velenja so ob 50-letnici otvoritve mestnega središča postavili spomenik.

 


Še nekaj spomenikov v Velenju, ki bodo navdušili vse generacije ...

Muze umetnosti, 1960, bron

Onemele puške, 1971, bron

Edvard Kardelj, 1982, bron

Kontinuiteta, 2001

Anton Aškerc, 1956 - 1957, bron

Manifest, 1958, aluminij

Žena ob morju, 1926, bron

Partizani, 1977, armiran beton

Nabiralka zvezd, 2003, bron

 
Izdelava spletnih strani: AV studio